V petek, 10. 4., je na Strokovno izobraževalnem centru Brežice potekala druga razprava letošnjega cikla razprav z evropskimi poslanci “Če bi jaz odločal_a, bi…”, tokrat na temo vojne in miru v Ukrajini. Na razpravi so sodelovali kar štirje evropski poslanci iz Slovenije – Matjaž Nemec, dr. Vladimir Prebilič, Marjan Šarec in Matej Tonin. Dijaki iz 12 slovenskih srednjih šol so evropskim poslancem predstavili svoje predloge za razrešitev vojne v Ukrajini in vzpostavitev miru.
Razprave se je v živo udeležilo 90 dijakinj, dijakov in učiteljev, preko spleta pa je razpravo spremljalo več sto dijakov in dijakinj iz celotne Slovenije. Šole, ki sodelujejo v programu EPAS, so tokrat pripravile 34 predlogov o reševanju vojne v Ukrajini in vzpostavitvi miru.
Evropski poslanci o vojni v Ukrajini in vlogi Evropske unije
V uvodnem delu razprave so evropski poslanci spregovorili o učinkovitosti odziva EU na vojno v Ukrajini, vplivu globalnih kriz, vlogi ZDA ter spreminjajočih se geopolitičnih razmerjih v svetu.
Matej Tonin (ELS) je poudaril, da je bil začetni odziv Evropske unije na rusko agresijo enoten in nad pričakovanji, vendar se je ta enotnost zaradi vpliva ruske propagande in gospodarskih posledic vojne postopoma začela krhati. Ob tem je izpostavil, da vojna v Ukrajini odpira temeljno vprašanje spoštovanja mednarodnega prava in tega, ali bodo v mednarodni skupnosti prevladala pravila ali surova moč.
Matjaž Nemec (S&D) je opozoril, da se je del mednarodne pozornosti preusmeril na Bližnji vzhod, kar lahko vodi v podaljševanje vojne ali celo v t. i. zamrznjen konflikt. Izpostavil je pomen doslednosti Evropske unije pri spoštovanju mednarodnega in humanitarnega prava ter opozoril na spreminjajoča se globalna razmerja moči.
Marjan Šarec (Renew Europe) je poudaril, da mora Evropska unija ostati enotna in dosledna pri podpori Ukrajini, saj je njena največja moč prav povezanost držav članic. Opozoril je tudi, da je bila pomoč Ukrajini pogosto postopna, kar po njegovem mnenju ni prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta.
Vladimir Prebilič (Zeleni / ESZ) pa je opozoril na nevarnosti vse bolj “transakcijskega” pristopa v mednarodnih odnosih ter poudaril, da mora Evropska unija ostati zavezana spoštovanju mednarodnega prava. Ob tem je izpostavil tudi pomen iskanja poti do premirja in dolgoročnega miru.
Predlogi mladih: med diplomacijo, podporo Ukrajini in iskanjem trajnega miru
V osrednjem delu dogodka so svoje predloge predstavili dijaki in dijakinje iz dvanajstih slovenskih srednjih šol: Ekonomske šole Novo mesto, Škofijske gimnazije Vipava, Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje strojne šole iz ŠC Novo mesto, Gimnazije Celje – Center, Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Srednje zdravstvene šole Ljubljana, Gimnazije Slovenske Konjice, Strokovno izobraževalnega center Brežice, II. gimnazije Maribor in Strokovno izobraževalnega centra Ljubljana.
Predlogi dijakov so pokazali raznolike poglede na možnosti za končanje vojne in vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini, pri čemer je bila skupna točka vseh predlogov predvsem želja po čimprejšnjem koncu nasilja in zaščiti civilnega prebivalstva.
Velik poudarek so mladi namenili humanitarni pomoči, podpori beguncem in obnovi Ukrajine po koncu vojne. Številni so poudarili, da bi morala Evropska unija prevzeti še bolj aktivno in enotno vlogo pri mirovnih prizadevanjih, nekateri pa so kot možnega mediatorja omenili tudi Organizacijo združenih narodov. Med predlogi so se pojavile ideje o takojšnjem premirju, vzpostavitvi nevtralnih območij, začasnih dogovorih in drugih diplomatskih rešitvah za zmanjšanje nasilja.
Mnenja dijakov so bila deljena tudi glede vojaške podpore Ukrajini. Nekateri so podpirali nadaljnjo oziroma okrepljeno podporo Evropske unije Ukrajini, drugi pa so opozarjali, da bi morala Evropska unija prevzeti predvsem vlogo mirovnega posrednika in zmanjšati vojaško vpletenost v konflikt. Dijaki so izpostavili tudi pomen sankcij proti Rusiji ter potrebo po boljšem usklajevanju ukrepov Evropske unije in mednarodne skupnosti.
Poseben poudarek so mladi namenili tudi medijski pismenosti, kritičnemu razmišljanju in boju proti dezinformacijam, saj po njihovem mnenju sodobni konflikti ne potekajo zgolj na bojiščih, temveč tudi v informacijskem prostoru.
Razprava je ponovno pokazala, da mladi o mednarodnih konfliktih razmišljajo poglobljeno, kritično in odgovorno ter si želijo aktivno sodelovati pri razpravah o prihodnosti Evrope in sveta.
Posnetek razprave si lahko ogledate: