V Hiši EU je 23. januarja 2026 potekala prva razprava letošnjega cikla »Če bi jaz odločal_a, bi …«, ki ga IPM Inštitut za Pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji organizira že petič zapored. V okviru moderiranih razprav se dijaki postavijo v vlogo odločevalcev ter evropskim poslancem in strokovnjakom predstavljajo svoje predloge rešitev za aktualne evropske in družbene izzive. Letošnji cikel obravnava tri teme, ki so jih kot najbolj relevantne izbrali dijaki sami: prepoved mobilnih telefonov in družbenih omrežij za mlajše od 16 let, evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja ter vojna in mir v Ukrajini.
Prva razprava je bila posvečena vprašanju omejevanja uporabe mobilnih telefonov in družbenih omrežij za mlajše od 16 let, gostji dogodka pa sta bili evropski poslanki Irena Joveva in Zala Tomašič.
Razprave se je v živo udeležilo 110 dijakov, dijakinj in mentorjev, preko spleta pa še dodatnih več sto udeležencev iz vse Slovenije. Sodelujoče šole so pred dogodkom pripravile kar 43 predlogov ukrepov o tem, ali in na kakšen način omejiti uporabo mobilnih telefonov in družbenih omrežij med mlajšimi od 16 let.
Mladi med digitalnim svetom in zaščito duševnega zdravja
Dogodek je potekal v času vse intenzivnejših razprav o vplivu digitalnih tehnologij na mlade. Mladi v Evropski uniji danes internet uporabljajo praktično vsakodnevno, številne raziskave pa opozarjajo tudi na tveganja pretirane uporabe družbenih omrežij, kot so težave s koncentracijo, spanjem, tesnoba, spletno nasilje in zasvojitveni vzorci vedenja.
Konec novembra 2025 je tudi Evropski parlament sprejel resolucijo o zaščiti mladoletnikov na spletu, ki med drugim poziva k uvedbi starostne meje 16 let za uporabo družbenih omrežij brez soglasja staršev. Čeprav resolucija ni pravno zavezujoča, je pokazala močno politično voljo za boljšo zaščito mladih v digitalnem okolju.
Evropski poslanki o zaščiti mladih na spletu
V uvodnem delu dogodka je moderatorka z evropskima poslankama odprla vprašanja o njunem odnosu do družbenih omrežij, nato pa se je razprava usmerila v konkretne politične in družbene dileme. Obe poslanki sta podprli potrebo po močnejši zaščiti mladoletnikov na spletu ter poudarili pomen duševnega zdravja, varnosti in odgovornosti tehnoloških platform.
Zala Tomašič je izpostavila predvsem problem spletnega nasilja in kibernetskega nadlegovanja ter opozorila, da družbena omrežja niso zasnovana zgolj za povezovanje ljudi, temveč predvsem kot poslovni modeli, ki temeljijo na pozornosti uporabnikov. Ob tem je poudarila potrebo po večji odgovornosti uporabnikov in učinkovitejših mehanizmih za preprečevanje zlorab na spletu.
Irena Joveva pa je poudarila, da sicer ne podpira popolne prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlade, vendar meni, da so jasnejše omejitve in starosti prilagojena pravila nujna za zaščito mladoletnikov. Posebej je izpostavila tudi odgovornost velikih tehnoloških podjetij ter vprašanja povezana z uporabo osebnih podatkov in vplivom algoritmov na vedenje mladih.
Obe poslanki sta se strinjali, da imajo šole ključno vlogo pri opismenjevanju mladih o družbenih omrežjih, umetni inteligenci in delovanju algoritmov. Po njunem mnenju mladi potrebujejo predvsem več digitalne pismenosti, kritičnega razmišljanja in razumevanja ozadja digitalnih platform.
Predlogi mladih: med omejitvami, izobraževanjem in regulacijo platform
V osrednjem delu dogodka so svoje predloge predstavili dijaki in dijakinje iz dvanajstih slovenskih srednjih šol: Dijaškega doma Vič, Gimnazije Ptuj, Ekonomske šole Ljubljana, Gimnazije in srednje šole za kemijo in farmacijo Ruše, Gimnazije Kranj, Srednje elektro-računalniške šole in tehniške gimnazije iz ŠC Novo mesto, Gimnazije Litija, Elektro in računalniške šole iz ŠC Ptuj, Gimnazije Murska Sobota, Srednje šole Slovenska Bistrica, Gimnazije Nova Gorica, ter Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor.
Razprava je pokazala, da so se predlogi mladih oblikovali v treh glavnih smereh. Del dijakov je podpiral uvedbo strožjih omejitev oziroma prepovedi uporabe mobilnih telefonov in družbenih omrežij za mlajše od 16 let, predvsem zaradi zaščite duševnega zdravja in zmanjševanja spletnih tveganj. Drugi del je večji poudarek namenil izobraževanju mladih in staršev o varni ter odgovorni uporabi digitalnih tehnologij, boljšemu sodelovanju med šolo, starši in otroki ter spodbujanju prostočasnih aktivnosti izven digitalnega okolja. Tretja skupina pa je poudarjala predvsem potrebo po strožji regulaciji družbenih omrežij in velikih tehnoloških podjetij, vključno z omejevanjem določenih algoritmov, funkcionalnosti in škodljivih vsebin za mladoletnike.
Razprava je znova pokazala, da si mladi želijo aktivno sodelovati pri oblikovanju rešitev za izzive sodobne družbe ter da znajo o kompleksnih družbenih vprašanjih razmišljati argumentirano, kritično in odgovorno.
Posnetek razprave si lahko pogledate: